nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kar slišijo tisti, ki so sposobni slišati neslišne besede, oni, ki se zbirajo v oblaku mrčesa čudnih oblik nad hišo, potopljeno v temo, in oni iz pustega kraja, ki nevidni oprezajo pod okni, kar slišijo, ni angelsko petje, tu ni prostora za, že zdavnaj so odšli, kar slišijo, niso preproste besede, v katerih se kobacajo trije in z njimi v sebi iščejo izhod, to so zvoki, ki jih imajo ti stvori radi: renčeče bahanje, otožno gruljenje, piskajoče zavijanje, kačje sikanje, rezki zven brušenja nožev, zveneči udarci src, ki boleče nabijajo v velikih praznih prsih kakor kovaška kladiva...
Studenec je v istem izviru sladek in grenek. Gorje mu, kdor iz njega nalije svojemu bližnjemu, prilije svoj strup in ga opije, da gleda njegovo nagoto!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani