nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
molči, pozna ga, njegova vpitja in petja in modrovanja, bolj ko je zdrav, več vpije, poje in modruje, molči... Ne, se pač ne more odpovedati svojemu vindištvu, kdor je kaj takega pomislil, se je hudo zmotil, le malo manj ukazuje, ker nima komu, tukaj v glavnem zdaj ukazuje, kajti molči, spregovori samo najnujnejše stavke, lovi ribe, zvečer sedi pred hišo, prestreza Katarinine poglede in posluša njene pesmi, kadar rentači, se umakne... pa rentači in godrnja, kakor rentačijo bolniki in nekateri sitni stari ljudje, a zdaj tudi že s sabljo skuša koga dregniti med rebra, za šalo, zvečer v krčmi skuša z njo v zraku presekati lončen vrč, a to se ne izide, ker ima eno samo oko, roka in sablja pa sta vajeni ubogati in delovati po navodilih obeh, mimo, se opoteče in od jeze rdeče zaripne v polovico obraza in pomodri v drugo polovico...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani