nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
To je bil nemir, zožen na ozko špranjo sveta, ki je videla samo eno: njo in, nemir, ki se je spreminjal v jezo, kakršno je lahko samo slutila. Ko je zaspal, sta šla s v vas po hrano in zdravila, in po poti ga je ves čas poljubljala, poljubljala ga je tudi, ko sta sedela ob jezeru in gledala sončni zahod, ni ga hotela izgubiti, takrat je tudi jokala, ker je čutila, da ga bo kmalu izgubila. Jokala je in ga poljubljala, kamorkoli sta šla in vsakokrat,ko je zapustila svoja samaritanska opravila z Windischem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani