nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Videl je neke kmete, ki so tekli čez dvorišče, neke kmečke ženske, med njimi Katarinin obraz z razpuščenimi lasmi, njen črni pogled, ribiškega čuvaja, ki je vlekel človeka iz gnojnice.
45 Zdaj spet napravi nekaj, česar nihče ne more pričakovati: Vzame mu umito in obvezano glavo v naročje in mu govori, kakor da bi mu pela uspavanko: lep si bil, lep kakor pav med gredicami, zdaj si grdoba, puranji obraz imaš, rdečo in vijolično kožo... pol glave ti manjka, ko bi imel vsaj dobro srce, a tudi tega ti manjka, to ti manjka od vsega začetka... a kaj, ko tega niti ne veš, tudi to je tvoja ubožnost, ubog si, pozdravila te bom. , ki osramočen stoji pri vratih in gleda ta prizor, usmiljenka z ranjenim vojakom, pieta, prizor nenadne milosti, je tako, kakor da bi bil zdaj on polit z gnojnico, kakor da mu s črnim pogledom skozi skuštrane lase govori: kako si mogel tako ravnati s hudičem ubogim?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani