nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
V tihem novembrskem jutru je skozi nizke oblake nad Svetim Rokom iskala pot prva svetloba, medla svetloba navzdol, na travnike, na vrane, čepeče v krošnjah, na ovce, ki so se nemirno premikale za ogrado. Obstal je na jasi sredi gozda in počasi se je za svetlobo spustil po hribu, previdno je prestopal suhljad, da nobena veja ni počila pod njegovim korakom, pod njegovim težkim telesom in mogočnim rogovjem. V gozdu je bilo še temno, na obronku se je močneje svetlikalo, z močvirnatega barja ob potoku se je dvigovala meglica in šla čezenj, čez njegov mirni, blodni, nevarni pogled.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani