nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ti si, je rekla, tebe sem iskala, po umazanih prenočiščih sem te iskala, po vojaških taboriščih, od ognja do ognja sem hodila, med poplavljeno vodo, po hospicih in samostanih, zdaj si tu.
Naenkrat je videl podobo:, jezuitski novic, jezuitar, prihaja iz špitala v jutranji uri, tam imajo gospodje žensko, mlado in lepo, z omotičnimi očmi ga gleda, tista omotica se naseljuje vanj, da se mu zavrti v glavi, zdaj ve, kaj si je takrat želel: oboje, kaznovati in obenem imeti, želel si jo je udariti in ji dvigniti krilo in leči med njene noge, to je hotel, oboje. Zdaj je videl njen in Katarinin obraz hkrati, videl je svojo roko, ki je zamahnila po njenem obrazu, ki jo je božala po tistih ljubljenih licih, ki je pobožala vrat in ga hkrati stisnila, in ni natančno vedel, kaj se dogaja, kje je, ni vedel, kaj bo storil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani