nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Tudi njegov pogled je šel tja čez, oba sta gledala v isto lepoto. V nespečnih nočeh v ječi, v samotnih večerih in v jutranjem svitu, ko je gledal v steno in videl na njej podobe iz sna in podobe iz zunanjega življenja narave, ki je bilo tudi nekaj takega kakor sen, takrat je vedel, da bo, če še kdaj, gledal stvari sveta, gora, polj, gozdov, sonca in meseca drugače, kot jih je gledal doslej. Zdaj vsaj vem, kaj je lepota, čeprav je ne razumem, ne znam je razložiti z besedami, kajti ko bi to znal, bi jo znal tudi ustvariti, kakor jo je ustvaril Bog iz besede.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani