nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ampak nisem utonila, mislila sem na, ki mu je Bog določil, da je preplul široko morje samo zato, da bi se midva srečala, in jaz, jaz in, zakaj bi naj potem jaz utonila, tebe bi morala voda potegniti na dno.
Potem se je vse umirilo, oblaki so se čvrsto držali neba, visoko zgoraj niso bili več nabrekli in nevarni, reke so se umaknile v struge, vlekle smo se za vami, ki ste jezdili daleč spredaj, in z nami nekaj razcapanih vojakov, ki ste nam jih določili za spremstvo. Komaj malo so se nebeški popotniki premikali pred nami, toliko, da so nam kazali pot v ravnico na severu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani