nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nekaj dni je deževalo, sotočje in Mozele je začelo naglo naraščati, opazovale smo bele trebuhe poginulih svinj, ki so kakor labodi plavalipo temni in nemirni površini reke. V hospicu, kjer sem tisto noč čakala, medtem ko si ti vlačil kanone in konje na suho, in kjer se je znašlo še nekaj izgubljenih romarjev, je voda vdrla najprej v klet, kmalu zatem v jedilnico v pritličju in naglo smo se morali odpraviti iz nevarnega območja, če nismo hoteli utoniti. Tam,, tam sem si jaz želela, da bi utonila, čeprav ni bilo več daleč do Kelmorajna, takrat sem še upala, da ga bom kdaj videla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani