nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ležal je v njeni glavi,, sredi glave in telesa je bil nenehno, se je razblinil, kadar je boječe pomislila nanj, tudi če je pomislila na najhujše, da umira v ječi, da ga peljejo na galejo, je bilo to nekaj, kar je bilo v meglicah spominjanja in predstave,, ta ji je tičal sredi glave z vsemi podobami razvrata, glasovi, sopenjem ob ušesu. S svojim rilcem je bil v njej, s svojim rilcem je rinil vanjo, s svojo kozlovsko brado je nenehno šaril po njenih licih, po prsih in trebuhu... šele ko jo je vrgel iz postelje in je hodila naokrog, medtem ko je on popolnoma pijan zaspal in je v pijanskem snu kričal neka povelja, šele takrat se je tako počutila, pomislila je, da bi poiskala onega svetlolasega grenadirja in se maščevala... Vzemi citre, hodi po mestu, pozabljena vlačuga!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani