nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Molila je in se pogovarjala s sabo, a ni vzdihovala in ječala, kakor je to počela Magdalenka, molčala je, molče se je pogovarjala s sabo, s, s svojim psom na Dobravi,glej, je rekel, morda je tisto ena zla zvezda, ne morem je izpustiti, ker ona ne pusti mene, mogoče me vleče k sebi, mogoče vodi moje življenje, tisto ni bila njegova, zdaj je vedela, bila je njena zla zvezda, tista zla zvezda jo vodi, zapeljala jo je v nekaj, česar ni hotela, pa je vendarle storila. se je njenim molitvam blago posmehoval, vesel sem, je rekel, ker imam tako pobožno žensko, jaz sem vedel, je rekel nek večer, pijansko momljaje, jaz sem to vedel, je rekel, da k meni potuje prava ženska, ti si prava ženska,, vedel sem, da bo ena taka prišla, vzel si jo bom, ko bo prišla dovolj blizu. , je pijansko momljal, ni ena tistih, ki se vlačijo za vojsko, ki se ponujajo in potem na povelje ližejo oficirjem gladke tiče, ampak prava ženska, poštena ženska, častna ženska, ki ne bo mogla popustiti pred mojo
nezaustavljivo privlačnostjo, o tej privlačnosti najbrž nihče ne more dvomiti, je momljal, častna ženska za oficirja s častjo, oficirska čast je oficirjev obraz, kdor ima čast, ima obraz, čast je zapisana na obrazu, v drži telesa, med ježo na konju, v pogumu pred bitko, to se človeku vidi, plemenitost in čast je lepota njegovega obraza, samo meščanke, poštene ženske, s kom se pogovarjajo, komu kličejo, ko jezdim v mesto, ko si zasukam rokave in v zraku lovim robce, s sabljo lovim vence z oken, se sklanjam h gospem, ki bi najraje skočile k meni na konja, ve se, je momljal, kaj je moška privlačnost, pred katero se ženska ne more zaustaviti, zlasti kadar si dam na glavo lasuljo, ornament odličnosti, ki obroblja moj obraz, klobuk nad njo...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani