nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Krčma se je spet zasmejala, se je smejal z režečimi se kmeti, skoraj vsi so imeli piškave zobe, smejal se je z ljudmi rdečih lic, ki jih še pred uro ni poznal, s trgovci in konjskimi mešetarji, obupanega posestnika je trepljal po rami: vse bo dobro, gospod, vse bo še dobro, saj se bo vrnila vaša hči, kako ji je že ime? Preslišal je njegov pijansko momljajoč odgovor, ni izvedel, kako ji je ime, hčeri, ki gre v Kelmorajn, vgostilni se je dvignil hrup, v gostilni so začeli bučno nazdravljati in njenim generalom, da je odmevalo pod okna škofije:!! Tam za okni se je knezoškof ljubljanski nemirno obračal v snu pod svojimi nebesi z rdečeličnimi angeli, ki bi morali biti beli, prosojno beli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani