nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Vseeno bo moral počakati, morda se mu zmeda v duši uredi, mogoče ga spet obsije milost, milost Gospodova in milost Družbe.
Ni šel v tisto kapelo, v kapelo mrzlih juter in velikih upanj, tudi domov ni Šel; tisti kmečki ljudje, samo srce je še nekoliko vedelo zanje, ni mogel prednje, pregloboko jih je zakopal, dolga leta jim ni namenil nobene misli, nobenega spomina, kako naj zdaj gre prednje? Potikal se je po deželi, za nekaj časa se je zatekel k v Olimje, bil je izgubljen, kogar nostri zapustijo, ta je res izgubljen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani