nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Tega opravka s kelmorajnskimi romarji, kajti z njimi je bilo v zadnjem času še več težav kakor s hudiči, ki so letali okrog cerkvenih zvonikov, če bi se smel knezoškof nekoliko pošaliti in spet spregovoriti grdo ime v pluralu. Tukajšnji pobožni ljudje so romali od nekdaj, romali so stoletja, ustno izročilo in najstarejši škofijski zapiski poročajo o romanjih v Sveto deželo, skozi Ogrsko in Turško, poročajo o skupini stopetdesetih iz Ljubljane, od katerih jih je prišlo v na Božji grob le devet, vse ostale so in roparski Arabci pobili ali odvedli v sužnost; hodili so v Rim in v daljno Kompostelo, peš, mesece in mesece, včasih za več let, celjski grofje so jezdili z bogatim spremstvom, da bi se odkupili za svoje strašne grehe, uboje in hudo poželjivost po človeškem mesu in posesti zemlje in oblasti; navadni kmetje so si do krvi ožulili noge, noro daleč so hodili z romarskimi haljami in palicami in pripetimi školjkami; in ne more si kaj, knezoškof, da ne bi občudoval vneme svoje črede,
ki jo vleče v svete kraje in sveta mesta od nekdaj, od najstarejših časov. Sveta katoliška Cerkev bi lahko bila ponosna na svoje sveto slovansko ljudstvo Avstrije, ne pa da mora pošiljati poročila v Rim in se bosti z dunajskimi posvetnimi oblastmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani