nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In zdaj potuje z njim, z vojaško množico, z oficirskim krdelom. Spomnil se je ženske, ki so jo stražarji obstopili in je dvignila krilo in se plosnila po zadnjici, in ni si mogel kaj, da ne bi padel v najbolj črn obup, ki mu je slikal in, hudiča in, videl ga je, kako stoji za njo, ko se ona ogleduje v zrcalu, bliža se ji, ah, to so bile podobe, ki jim ni mogel ubežati z nobeno teologijo, z nobeno judovsko eksegezo, z nobenim: tako Bog hoče, tako Bog hoče, kajti vse je lahko bilo, samo to ne, tega ne bi smelo, ni smelo biti. Ali je mogoče, da bi kdo gledal,kakor jo je gledal on, je mogoče, da bi kaj storil ta ali kdorkoli drug proti njeni volji, in kar je še huje, po njeni volji?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani