nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Tako je ležal, zavit v kožo, ki je nekoč grela nekega pravega koštruna.
Zvečer, ko je svetloba v ječi naglo ugašala, so se na steni risale podobe iz njegovega življenja, najpogosteje pa njen mili obraz, njen obraz pri nekem romarskem ognju. Njen pogled, ki ga je nazadnje videl, kako zamišljeno gleda v zrcalo, ko se češe, kako potem odsotno gleda nekam čez hribe, njen pogled, omamljen odnjegove, njune noči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani