nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Saj ve,, da ni samo zaradi ure, da je tudi zaradi popitega vina in da je še bolj zaradi tega, ker je neprevidno odšel in jo pustil samo in da je najbolj zaradi tega, ker je srečala izvoljenca svojih mladih let, saj Katarinin ve, mora vedeti: deset let ga je čakala in zdaj je ta, za katerim so hrepenele njene oči na Dobravi, zdaj je ta naenkrat tukaj, v srcu se je premaknilo nekaj, kar je tam davno počivalo. Saj ve, Katarinin, da to noč ne vidi dobro, ve, da je zato, ker se je od silnega premika v srcu obzidje okrog nje porušilo, a vseeno jezno odkimava, podobenje,, hudi sestri, ne pa Katarinini angeli, vse ve, a razumeti ne more: ni toplote, tukaj veje hlad, kdo bi se odločil za hlad, ne pa za toploto, za so ljudje res strašni in nepredvidljivi.
Nekoč je bil Bog strožji, baje je bil v starih časih prav srdit, zato se take stvari niso mogle zgoditi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani