nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Odkar ga je videla na Dobravi, na dvorišču, pava, je vedela, da se bo to moralo zgoditi. Takrat si je nejasno predstavljala, da se bo zgodilo po dolgem dvorjenju nekje v poletni dobravski travi, morda po zaroki ali poroki, tudi o tem je imela povsem nedoločne predstave, nikoli si ni mogla misliti, da se bo zgodilo sredi vojaškega taborišča, v samostanu, in to potem, ko ga je že izrinila iz srca, skoraj že tudi iz spomina. To ni imelo več zveze z ničemer, kar je medtem prišlo v njeno življenje, jezuit iz Indij, vodovje, v katerem bi skoraj utonila, nadlegovanje robatega vojvode; kakor da vmes ni bilo časa, naenkrat ona ob oknu, s prstom riše pava na steklo, s pogledom iz sobe, iz zaprtega prostora na dvorišče, na travnik, kjer jezdi on, ona pa hoče iz zaprtega v odprt prostor.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani