nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Naenkrat mu ni bilo mar zase, mislil je nanjo, naenkrat jo je videl, kako čepeča in gola razpihuje žerjavico, in strašna bolečina ga je presekala ob misli, da bi jo mogel takšno v jutranjem svitu gledati kdo drug razen njega, ki je bil prvi moški, ki jo je takšno gledal. Zato mu je bilo tudi vseeno, ko je dobil čep v usta, udarec po uhlju, ko je glava udarila ob oje voza, ko so ga vrgli dol, ko je brkati in čokati jezno pljunil za njim, ko so ga vrgli na drug voz in odpeljali proti mestu, ko je zaslišal, kako kolesa drdrajo po mestnem tlaku, in ko je ugibal, kje bi zdaj mogli voziti. Tudi potem ko so ga po nekih temnih stopnicah peljali v klet in zaprli železna vrata za njim, je še zmeraj mislil nanjo, z veliko bolečino, a tudi z veliko ljubeznijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani