nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Hotela je krikniti, ampak iz njenih ust je prišel samo globok vzdih, vse hitrejše in sunkovitejše vzdihovanje, ki je bilo pravzaprav njegovo sopenje. Čutila je hladno rezilo, ki ji drsi po nogi navzgor, vročo roko, ki je zamenjala to rezilo in ji dviguje krilo, sunkoma razpenja in razvezuje život na prsih. Nekaj je govoril, slišala je neke njegove besede, ki jih ni razumela, vedela je samo, da je to on, nazadnje vseeno on, ki ga je njen pogled tolikokrat objel sredi dneva na Dobravi in sredi noči, ko je pri Svetem Roku zvonilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani