nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Še se je smejala toktokanju ure, čeprav je to že bilo butanje srca, zdelo se ji je, da njegovega, zdaj njegovega, ki je pod tistimi kosmatimi prsmi in za tistimi njegovimi vse pogostejšimi vzdihi. Hotela je vstati, za hip je pomislila, kam je izginil, da je ni morda kar tako zapustil, da ni, kakor je prišel, tudi izginil, izpila je še požirek vina, hotela je vstati, toda ji je z mehko kretnjo izvil kupo iz rok in jo blago, čeprav precej odločno potisnil nazaj na posteljo. Legla je, postelja se je mehko ugreznila, strop se je blago vrtel nad njeno glavo, poslušala je bitje ure in razbijanje srca in s široko razprtimi očmi gledala, kako je izdrl sabljo iz nožnice in ji začel s tistim svetlim in hladnim rezilom dvigovati krilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani