nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
, se pravi nečaka barona, pozna že zelo dolgo, prijatelj njenega očeta je, navsezadnje ga pozna veliko dlje kot, ki ga je sicer močno vzljubila, ampak je spet izginil, že drugič je izginil in jo pustil samo, kako naj ženska to dobro prenese, rekla je, da čaka na gospoda, s katerim skupaj potujeta, je rekel, oooo, kako je to mogoče? kakšen pa je ta gospod, da pusti tako spoštovano gospodično samo? In pomislila je, da ima prav, s kakršnimkoli namenom to govori, jasno, da jo želi zvabiti na tisto večerjo, a prav ima, njega navsezadnje pozna. Ne samo, da ga pozna, nekoč ga je občudovala z dolgimi in vztrajnimi pogledi, tam na Dobravi, ki je bila zdaj daleč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani