nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Grmeča je šla čez most, kakor hudiči so kopitljali čez most in grmela so topovska kolesa po hlodih, oficirji so se krohotali, pred očmi mu je zablisnil lepi, nekoliko zabuhli obraz stotnika. Planil je pokonci, ko bi imel uro, bi pogledal nanjo, prijel bi se za glavo: cele tri ure je spal. A tudi brez ure je vedel, da bi moral biti nekje drugje, ne tukaj ob reki Isar, od katere je vel večerni hlad in so se na njeni gladini odbliskovali zadnji žarki sončne krogle, ki je zahajala za griči v daljavi, za drevesi in hišami mesta, ki so metali dolge sence čez breg in čez reko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani