nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Dolgo je v igri, ki ga je močno zabavala, poskušal ubiti velikega ptiča, ranjeno ali bolno vrano, ki je vztrepetavala in klecala s polomljenimi nogami in krili, tekla nekaj korakov, dokler je igrivi s taco ni polomil po tleh, spet zamahnila skrili in po nekaj zamahih priletela v krempljasto in ostrozobo naročje dobrovoljnega popoldanskega muca, vsega krvavega okrog. je potem izginil za kupi kož, je gledal v reko, poslušal je klice usnjarjev in tleskanje kož, njegova razburkana duša se je umirjala, od neprespane noči utrujeno telo in opoldanskega piva omotična glava, reka, ki je mirno tekla čez vso to razburkano omotičnost, toplo sonce na nebu; je zadremal in potem trdno zaspal.
Prebudili so ga udarci konjskih kopit ob tlak, usnjarski vozovi so odvažali strojene kože, usnje za obdelavo, zdelo se mu je, da sliši množico konjskih kopit, nekakšno grmečo ježo, kje jo je že slišal?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani