nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Spodaj ob reki so težaki pred usnjarno zlagali z vozov smrdljive kože odrtih živali, pomislil je, da so med njimi nemara tudi konjske, še včeraj so oklepale čvrsta telesa haflingerjev, ki so vlekli topove, belih lepotcev, ki so nosili lajtnante, generale ali celo kakšnega feldmaršala, ali rjavcev, ki so vlekli škofovo kočijo, zdaj so samo še kože, mlahave, ležeče na bregu pred usnjarno, smrdeče na toplem opoldanskem soncu. Zunaj mesta je našel tisto konjsko okrevališče, za ogrado so stale velike živali in gledale vanj, neka kobila, polna ran, na katerih so sedeli roji muh, je prišla k njemu, potrgal je nekaj trave in reva jo je hvaležno mulila iz njegovih rok. Med vrati hiše se je prikazala starejša ženska z vedrom pod roko, nikogar ni, je rekla, pridite pozneje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani