nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nekoliko omotičen od piva se je pomikal skozi svetel in prijazen dan, skozi ulice in majhne trge, kjer so trgovci v času kosila zapirali svoje trgovine, kjer so branjevke pospravljale svoje vozove, da bi se odpravile nazaj v bližnje vasi. Spodaj ob reki so težaki pred usnjarno zlagali z vozov smrdljive kože odrtih živali, pomislil je, da so med njimi nemara tudi konjske, še včeraj so oklepale čvrsta telesa haflingerjev, ki so vlekli topove, belih lepotcev, ki so nosili lajtnante, generale ali celo kakšnega feldmaršala, ali rjavcev, ki so vlekli škofovo kočijo, zdaj so samo še kože, mlahave, ležeče na bregu pred usnjarno, smrdeče na toplem opoldanskem soncu. Zunaj mesta je našel tisto konjsko okrevališče, za ogrado so stale velike živali in gledale vanj, neka kobila, polna ran, na katerih so sedeli roji muh, je prišla k njemu, potrgal je nekaj trave in reva jo je hvaležno mulila iz njegovih rok.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani