nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Vsakdo si jih zlahka predstavlja tam, na pustem kraju, nekoliko na levi, kvečjemu v nočnem gozdu ali votlinah, nihče si jih ne more predstavljati v dominikanskem samostanu, pa čeprav je bil vsaj že zdavnaj opozorjen, toko-toko-tok mu je tolklo in šepalo nad glavo. Drug poleg drugega ležita, spet sta se našla, njune misli pa blodijo v negotovosti in med nočnimi spakami. žensko, ki leži ob njem, ljubi močneje, kot je ljubil karkoli v življenju, ljubi jo drugače, kakor so ga učili ljubiti v Hiši, a vseeno ljubi, in kljub temu se premetava v razburkanem morju dvomov in strahov; in, ki je našla tega brodolomca iz Indij, brodolomca z mogočne ladje Družbe svetega, našla zase in za njiju, kakor še ni našla nikogar doslej, ta zdaj vznemirjeno posluša hripavo ukazovanje nakinčanega artilerijskega stotnika, človeka, za katerega je mislila, da je že zdavnaj izginil iz njenega življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani