nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In vedeli bi, kako je mogoče, da se nespečne misli izobraženega sholastika tako divje zaletavajo obstene samostanske celice, ko pa je rešitev vendar tako blizu: poleg njega leži z zaprtimi očmi in diha, njena roka ni deimos, ampak je roka rešitve, samo odločiti se je treba zanjo, za ljubezen. Na tisti pusti kraj nekoliko na levi bi bilo treba tu in tam povprašati, od kod spet ta Simonova negotovost, zakaj spet odhaja, ko bi moral biti tukaj, česa ga je strah, ali so tudi vanj že poslali seme strupa? A kdo si upa tja, kdo bi si želel pogovarjati se z njimi?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani