nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Za božjo voljo, človek božji, reče knezoškof, ali naj knezoškof ljubljanski prepriča njegovo nemirno hčer, naj ne gre na romanje, pravzaprav naj ji kar prepove to sveto potovanje, ali je to knezoškofov opravek? Izgubil je ženo, reče tajnik, zdaj se boji, da se bo izgubila še hči, ime ji je. Lepo ime, čisto ime čiste ženske, Egiptovska, Sienska, dober človek je,, umen gospodar in pobožen mož, ampak trmast in neumen tudi, kako naj knezoškof nekomu prepove, da gre na romanje, kako lahko sploh stori kaj takega, kdo je že to slišal?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani