nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Bil je on,, drugačen, a še zmeraj on. V enem samem trenutku je videla, da je drugačen, bolj obilen, celo trebušast, izgledal je nekoliko utrujen in videti je bil starejši, resnejši od onega mladega pava, ki se je sprehajal po Dobravi in se bahal z bitkami in zmagami, ki čakajo nanj, še zmeraj so bile poteze njegovega obraza pravilne, skoraj lepe, kakor nekoč, čeprav je bil ta obraz od vojaškega življenja nekoliko okrogel, malce zabuhel. A vse to je iz njega naredilo, da ni bil več nečak barona, eden od nečakov barona, ampak zdaj kratkomalo on sam,,, stotnik tistega kranjskega polka, ki ga je ljubljanski knezoškof blagoslovil pred odhodom na vojno, vojščak, ki se po daljnih krajih bije za čast in šlezijske posesti naše cesarice, vse to je videla z enim samim pogledom, dolgim manj kakor leto dni, kratkim manj kakor nekaj hipov; ko je stala na oknu z napol razčesanimi lasmi, z glavnikom v eni in ogledalom v drugi roki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani