nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Sanjalo se mi je, da nekdo strelja, je pomislil, to je, sanjalo se mi je da streljajo bandeiranti v, na oddaljeni estanciji pobijajo pastirje in njihove živali, veliko govedo klecne na koleno, ko portugalski vojak nameri puško živali z vlažnimi očmi na čelo, pritisne, velik trup se prevrne, to se mi je sanjalo, pomisli, tudi neko kričanje sem slišal. Pogledal je proti oknu, meseca ni bilo nikjer več, zvezde so mirno sijale na Landshut, na njiju, ko bodo šle naprej, bodo sijale na in na estancijo, kjer se je poslovil od misijonov, obrcan in zvezan, s pogledom na pobite Gvaraníje, na corregidorja, na... ni hotel misliti naprej, ni hotel misliti na malo Tereso, Hernandezovo hčer, na njene oči, na njen gratias... Okno sobe za goste v landshutskem dominikanskem samostanu je bilo obrnjeno na ulico, prisluhnil je, za nekaj časa je vse potihnilo, potem je iz središča mesta prineslo vzklikanje in kričanje mnogih ljudi, glasove je nosilo sem in tja in jih potem potegnilo na veliko nemško
ravnico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani