nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Duh vsakega posebej, njihov skupni jaz zdaj plava visoko nad landshutsko pivniško brozgo, zgoraj pod krošnjami, valjati se je moral po blatu, da se lahko vzpne. Moral je pasti nizko, globoko, da se lahko vzpne, visoko, tja gor, kjer sedijo na oblakih njihovi stari svetniki in jim po svojih močeh skušajo pomagati. Magdalenkini kriki in smehi plavajo nad krošnjami dreves ob cesti, nad gostimi krošnjami pomladanskega gozda na griču sredi te nemške pokrajine, ki se enakomerno vzpenja in spušča: dolga dolina, planota, položen hrib in spet počasi navzdol po pobočju, kakor življenje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani