nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ona hoče z njim, tja med svoje ljudi, ne da bi plesala, ampak da bi pokazala vsem in vsakomur, da sta in, in dva, ki sodita skupaj, za zmeraj in pred vsemi. A tudi tukaj je z njim, med njunima svetovoma ni obzidja, je tanka stena, ki sta jo sama postavila, zdaj jo bosta porušila; čeprav je ni potrebno porušiti, sploh ne, iz ene zavesti v drugo, iz njene v njegovo, iz njegove v njeno, je mogoče vstopiti skoznjo, ker je prozorna, ker drug drugega vidita skoznjo in samo kretnja zadostuje, da se stena v svoji prosojnosti razblini. Nenadzorovan samostan brez obzidja, nenadzorovano žensko telo na daljni poti, daleč od doma, ranljivo in izpostavljeno telo, njegova ranjena duša, ki sprejme njegovo kretnjo, dotik las, dotik telesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani