nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
se je zdelo, da je vsakdo dobil svojo pohvalo, in res, morda bi se v tem lepem in slovesnem trenutku vse mirno končalo, romarji pa bi naslednji dan nadaljevali svojo pot k Trem modrim, ko bi oča s Ptuja to protokolarno laž mirno prenesel. Ljudje v Tobijevih letih so včasih muhasti in nečimrni, pripovedniki še bolj. In ni mogel prav dobro prenesti, da tukaj hvalijo nekega možica Jokla samo zato, ker je bil enkrat v Londonu in tam videl potres, ki ga navsezadnje ni bilo, še bolj pa ga je peklilo, da bodo zdaj vsi odšli spat z mislijo na Temzo, polno gugajočih se ladij, na Zadoha pa so vsi pozabili, je bil navajen, da je zadnja beseda njegova.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani