nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zdaj pa imamo manevre, Lotarinški ni Bärenklau, kaj šele Savojski, glavni poveljnik Lotarinški ljubi manevre, ko bo prišel za hrbet, bo udaril, a kdaj bo to? Stotnik ni bil srečen, niti malo ne, nikogar ni bilo, ki bi ga poslušal, kakor so ga poslušali v Ljubljani in na Dobravi in ga ob tem še občudovali, in tudi ko bi kdo bil, kaj naj bi mu pripovedoval?
Skušal si je obupno enolično vojaško manevriranje od spanja do spanja nekoliko popestriti: v kakšnem manjšem mestu si je dal organizirati sprejem v rotovžu, v kakšni vasi je vojakom dovolil, da so se malo razživeli, potem je spet katerega od mož javno kaznoval, a vse je počel brez pravega veselja, stotnik je hotel bitko, o čem naj piše stricu baronu, če ne bo bitke, velike in prave, z atako, se pravi polkrožno razporeditvijo topov, z daljnimi oblački eksplozij njihovih granat, s konjenico, ki čaka za njegovim hrbtom in bo jurišala, ko bodo topovi opravili svoje delo, z grenadirji, ki bodo napredujoč železen zid in bodo na
koncu pometli prusko svojat, kaj naj stori, če ne bo bitke, o čem naj piše stricu?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani