nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
23 Kdo bi vedel, ali je bila res kakšna bitka ali vsaj kakšna praska tam gori v Bavarskem gozdu, čas je takšen, da se novice hitro širijo, slabe še raje kot dobre, ene pravijo: so se dobro udarili, naši in, druge pravijo, da se velike bitke šele pripravljajo, če se še niso udarili, se zagotovo še bodo, na Češkem ali na Bavarskem, v Šleziji ali na Poljskem; dobro je, če je človek obveščen, kaj se dogaja, da jo lahko potegne v najbližji gozd ali močvirje, kamor cesarski pandurji na konjih ne morejo za njim. Ljudstvu ni lahko, ne temu ne onemu, ne našemu ne njihovemu, po vsem kontinentu od morja do morja novačijo vojake, zlepa ali zgrda, mlade in stare, najraje tiste, ki nimajo ničesar, teh je najmanj škoda, skrivače najdejo, na seniku ali pod gnojem, z vilami ali bajoneti na kremenjačah jih pandurji iztaknejo iz skrivališča, nataknejo jih kakor na raženj in jih vtaknejo v uniformo, med fizilirje ali grenadirje, med kirasirje ali dragonce, če niso za kaj drugega, bodo
kidali konjsko govno ali vlačili topove iz blata, vsak je dobrodošel, tudi prestopnik, nezadovoljnež in lenuh, eksercir in oficirska palica ga bosta že izučila, kako se natakne bajonet na kremenjačo, kako se z njim odpre trebuh ali raznese glava, vojska ni šala, tu gre zares: Avstrija hoče Šlezijo nazaj, Prusija hoče Šlezijo obdržati, komaj jo je dobila, imeti pa hoče še kos Poljske, in Pomorjansko, Rusija je avstrijska zaveznica, Rusija hoče vzhodno Prusijo, Angleži so s, in ker je tako, ker so Angleži na strani, so zdaj Francozi z Avstrijci,Francozi so bili še v zadnji vojni in prav tako v vseh prejšnjih vojnah naši sovražniki, zdaj so naši zavezniki, tako je to z vojsko; ena pruska armada maršira na, dve avstrijski proti Šleziji, tudi Poljska in Kraljestvo obeh Sicilij ne bosta dolgo držali križem rok, tudi poljski dragonci in in huzarji se bodo kmalu pognali na bojne, dobro je, da je človek obveščen in da ve, za kaj gre, kajti armade so zbrane in se že premikajo, magacini so
polni streliva in živeža, havbice čakajo, da bruhnejo ogenj, sablje so izdrte, konji hrzajo, za popotnega človeka, tudi če je romar na sveti poti, je najbolje, da potegne glavo med ramena, bolje kakor da ostane brez nje. Res je, da se podanikov vseh teh cesarstev vojna ne tiče, tako je splošno pravilo; kaj bo vojska jedla, če bo pobila podanike, svoje ali tuje, kdo bo obdelal zemljo, da bo na njej kaj zraslo za vojsko, če bo vojska pobijala podanike; tudi polj nima smisla teptati, s čim bodo napolnili kašče, da bi jih lahko vojska izpraznila, če poteptajo polja, vsi vedo, da se vojska tiče samo generalov in polkovnikov in stotnikov, fizilirjev in grenadirjev, huzarjev, dragoncev in kirasirjev, a biti obveščen, previden in pripravljen na poti vseeno ni odveč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani