nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
ta gmota mesa, kri v prostoru, od udarcev v njegovih senceh tolče ob stene, od njegovega spola, trebuha, naglega in zasoplega dihanja. Za njo stoji, dviguje roko, počasi, obotavljivo, potem se roka ne more več zadrževati, s sunkovitim gibom sedotakne njenega ramena, kretnja hoče naprej, čez ramo in k prsim, ne zgrabi je, dotika se ramena, z iščočo in trepetavo dlanjo polzi naprej, ni še nasilna ta šapa, dotika se, a v tem dotiku je vsa teža njegovega močnega in nekoliko pijanega telesa. Ženska se izmakne, skoči k mizi, pograbi neko reč in z njo zamahne, še preden se veliko telo utegne obrniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani