nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zaspi z mislijo na gradove ob, pozneje v snu tudi z mislijo na, na njegove roke, ki so jo božale po laseh, licih in povsod, vendar ne tako kakor tiste roke v noči, preden je odšla na pot. Prejšnjo, zadnjo noč se je zdrznila ob čudni misli, da bi tiste roke utegnile biti podobne Mihaelovim rokam, gledala jih je v mesečini, ko so mehko, a trdno poprijemale vrč in nalivale vino v kozarca, držale kruh in šle z gladkim noža skozenj, skozi kruh in skozi meso.
hoče biti dobra, krepostna in pogumna, hoče biti čista, kakor je čisto njeno ime, a kako naj bo s to zmedo v duši, ki jo je povzročil, enkrat ljubi, drugič sovraži, enkratpridejo v sen njegove, drugič druge roke, lepa Luxuria, po njej se plazi kača, skušnjavec ji šepeta na uho, kako naj vse to premaga, ni svetnica, ni šla na to pot, da bi postala svetnica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani