nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
je bil mrk, tokrat se ni hotel pogovarjati o svoji hčerki, čeprav je bil to njegov najljubši pogovor, nanjo je bil tako ponosen, da jo je zmeraj, ko so prišli s polj ali z yerbales, posadil na konja in je skozi vhodni obok jezdila kot kakšna mala triumfatorka, oče pa je hodil poleg nje, držal konja za uzdo in gledal na vse strani: ali jo vidijo, najlepšo, najpametnejšo deklico v? Mogočne cerkve imamo, je rekel in ga gledal v oči, ki jih ni imel kam umakniti, prelepe pueble, rekel je tako, kot bi rekel njegov oče, ki ga nima: hleve imamo polne živine, skednje, bombažno tkalnico, chakre in estancije, vse to je naše delo. Zakaj se torej hočejo paulistipolastiti vsega tega?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani