nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Precej časa je preživel s koadjutorjem Pablom na vrtu med njegovimi gredicami, tam se je skušal umiriti, brat se je zmeraj smehljal, zmeraj so mu rasle kakšne lepe rože, v vseh letnih časih, tu ni bilo nobene prave zime, ki se je je, čeprav je bil iz tople Granade, bal, z zimo so prišli mrzli vetrovi; prav tako je ni maral, z zimo sta prišla v njegovih krajih megla in pljučnikatar. Gvaraníji pravijo, je govoril, medtem ko je praskal z motiko po rdeči zemlji, da se bodo vsi kechuite, to smo mi, vsi se bomo odpeljali z apyko, je pripovedoval, apyka je stol, pleten naslonjač, sedeš nanj in greš v nebesa, o katerih jim pripovedujemo. Pravijo: z apykami se bodo kechuite odpeljali v Deželo Brez Zla, ki je na drugem koncu sveta, za morjem, tja, od koder so prišli pred mnogimi leti, ko so dedje naših dedov še živeli v gozdovih, ne pa v pueblih, kakor mi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani