nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Medtem ko jih je izza zavese opazovala, kako se sprehajajo po dvorišču in tja proti gozdu s svojimi pavjimi uniformami in krinolinami, je tlačila vase velike kose mesa, piščancev, krompirja, čokoladnega peciva, nalivala se je s sladko kavo, vse skupaj je izbruhala in začela znova. Gledala jih je, kako se drug drugemu nalahno klanjajo, poslušala robate artilerijske in konjeniške šale, ko so ostali nečaki in liferanti sami med seboj, in nazadnje dočakala srečni trenutek poznega popoldneva, ko so začeli sedlati konje, ko so tleskala vrata kočij in so zapokali biči, ko se je dokončno odločila, da nečak, eden od mnogih nečakov barona, nima kaj iskati v njenem življenju, kakor tudi ne ona v njegovem. To je bila, saj to je vedela, slaba tolažba, kajti ona niti za trenutek ni stopila v njegovo življenje, vsekakor je bila zanj manj pomembna od katerekoli svilene ovratne rute; gre k civilni obleki in belim nogavicam ali zelena k beli uniformi in sablji, nerodno opletajoči med nogami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani