nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Vedel je, da ga bodo naznanili, a tako je mislil, nič ni mogel zoper to. Pred mesecem dni je zbral nekaj najbistrejših dečkov in začel z njimi brati Vergila, zdaj ni imel nobene volje več za to, ko so prišli po jutranji maši v učilnico, jih je pustil, da se suvajo med seboj, potem jih je odslovil in gledal za njimi, kako kakor mladi psi, ki jih spustiš iz hiše, veselo tečejo skozi visoko travo, ja, tudi kmečka opravila ga niso več veselila, tisto travo za južnim zidom puebla je nekoč začel kositi, zdaj se je spet razrasla, da je bilo videti samo glave dečkov in mahajoče roke, ko so tekli skoznjo, saj, kmalu jim ne bo treba brati Vergila in ničesar drugega ne, lahko bodo zbežali v gozd kot zajci, lahko se bodo odplazili kot polži v pustinjo. S patrom sta se ukvarjala z mislijo, da bi tudi v postavili preprost tiskarski stroj, kakršnega imajo v Ignaciu Mim, pater je nekoč v Avstriji tiskal za Družbo romarske liste, pesmi za procesije, homilije, natisnil je tudi nekaj knjig, med njimi
Trobento nebeško, ki budi grešnike in jih kliče k spreobrnjenju francoskega avtorja Antoina Yvana v nemškem prevodu patra Gaussa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani