nova beseda iz Slovenije

Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:

Z voza stopita asunciónski škof in paragvajski misijonski provincial, s čvrstimi koraki se napotita pod baldahin, ki ga nosijo gvaraníjski moški, za njima se razvrsti dolga procesija obiskovalcev, najprej lojtrni voz in na njem najvišja obiskovalka, Devica na sliki, ki jo prinašata v dar pueblu, slika gvaraníjskega slikarja v kričečih, živih barvah, njen obstret je rdeč, kakor sta rdeča zemlja in zvečer nebo nad paragvajskimi redukcijami, njena lica so rdeča, oblačilo modro, okvir je zlat in okrašen z rožami čudovitih barv in divjih oblik, z okvirja so napeljani barvni trakovi, deklice v belem jih držijo v rokah; zdravi, zloščeni konji vlečejo ta čudoviti dar, nič ni videti, da kdo namerava evakuirati misijone, kdor prinaša takšno darilo, ne namerava ukazati izselitve, za vozom stopajo duhovniki v mašnih plaščih, eni jih pod oboki še v naglici vlečejo čez svoja popotna oblačila in tečejo za povorko; beli konji vlečejo odprte kočije z gospemi in gospodi, z mnogimi napudranimi lasuljami, z rutami, na katerih se sončni žarki odbliskujejo od bleščic, gospe si s pahljačami v rokah kažejo zanimive ljudi in stvari, zlasti pročelje, zlasti mogočno pročelje na cerkvi. Sledijo konjeniki, encomenderosi in vojaki, četa s puškami, četa s sulicami, od daleč jih pozdravljajo bratje v orožju, zbrani okrog patra Klugerja in njegovega bleščečega topa. Vsa ta bleščeča procesija se skozi drevored in gost špalir teles pripelje na trg in tu se odpre veličasten in mil prizor hkrati: mala Indijanka, mala Teresa gre sama samcata naproti velikima gospodoma pod baldahinom, celemu spremstvunaproti, čez celo veliko površino trga, popolna tišina zavlada, patra, Pabla in še katerega stisne v grlu, superior Inocenc zadovoljno, dobro, dobro smo to pripravili, bolje kot pasijonski prizor, ki tudi še sledi, Theatrum divinum; kakšen lep in silovit začetek, ob kipu svetega se srečajo, dva velika gospoda in njuno veliko spremstvo, vesoljna Cerkev in Evropa, se srečujeta s Tereso, malo Indijanko, dobra zamisel, reče superior, sijajno, deklica poklekne, škof jo blagoslovi, čelo ji s palcem pokriža tudi provincial, Teresa deklamira v popolni tišini, s srebrnim glasom deklamira:


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA