nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kaj je ta vonj po mrhovini, od kod ga je prav danes prineslo? Je bil že paradiž tam v Paragvaju, bo pomislil leta pozneje, ko se bo spomnil, da je prav na usodni dan, tiste binkošti, ko so izvedeli, da bo treba oditi, da je prav takrat zasmrdelo po mrhovini, še dolgo bo imel v nosnicah ta vonj, je bil paradiž, to že, a je v njem tudi precej smrdelo, ne samo takrat, za binkošti, tisto mu bo ostalo v spominu, smrdelo je pogosto in močno, sicer pa: kje je zapisano, da je paradiž brez vonjav, rajske vonjave ne pomenijo nujno dišav patra Romera, lahko so to tudi vonjave človeških in živalskih teles, kaj pa mi vemo? rastlin, bujnega rastja, kakor v paragvajskih redukcijah; običajno je najbolj smrdelo ob zidovih puebla, kamor so Gvaraníji vrgli kakšno žival, opojno je dišalo v knjižnici, a tam tako močno, da je bil tudi to že skoraj smrad, na trgu ali v cerkvi pa se je oboje pomešalo z vonjavami iz pekarne in kotlov, v katerih se je kuhala koruzna jed. Klavnico so že zdavnaj
spravili daleč iz naselja, pred kratkim še mesnico, človeško umazanijo so speljali v jarke in potoke, cunje, v katere so bolnim moškim v bolnici zavijali od prenosljive bolezni razžrte ude, so zažigali v gozdu, podgane, ki so prišle z ladjami iz španskih pristanišč, so redno pobijali in njihove zajetne trupe zakopavali v zemljo, prav tako miši, ki so prišle iz pustinje in so se rade vgnezdile blizu ljudi, a vsi ti ukrepi niso bili dovolj, da včasih, zlasti v deževnih obdobjih, ne bi z različnih koncev smrdelo, a kajje to takega, v evropskih pristaniščih in mestih v notranjosti smrdi še bolj, tam so imeli kugo, smrdljivo črno smrt in prav pred kratkim grdo kolero, ki človeka izprazni do kosti, med zadnjo vojsko je pobrala množice avstrijskih, francoskih in pruskih vojakov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani