nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Šla je torej okrog četrte ure zjutraj kakor senca čez dvorišče, ob steni stavbe do vrat, ki vodijo v klet. Ob vratih je nekaj časa stala, povsod je bilo tiho, le tu in tam se je oglasila Magdalenka s svojim smehom ali stokanjem, odsunila je zapah. Ni ga sunila v bok, ni se razsvetlila celica, potegnila ga je za roko, šla sta ob steni proti vratom, torba, je šepnil, je zavila oči k nebu, kaj si ta zmišljuje? ampak smuknila je v vežo, vrata v sodni prostor so bila odprta, na klopi je počivala Simonova usnjena torba, vse je šlo tako gladko, da sama ni mogla verjeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani