nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Moški je zdaj blizu in hkrati daleč, njegov pogled je na njenem telesu, kjer so tudi njegove roke, ki so njegove in hkrati nikogaršnje, moški nima obraza in nima imena. Nekoliko se dvigne, nekoliko odrine njegove roke, telo, sapo, ki ji diha v obraz, vsemu skupaj se upre, vse skupaj odrine, a samo toliko, da še bolje začuti, kako je brez moči, kako se ne more več ne pokriti, kako tudi zavpiti ne more več, kajti stvar se nadaljuje. Preden jo moški dvigne in obrne, opazi, bolj zazna kot opazi, da je vstopil še nekdo, ali skozi okno ali skozi vrata ali skozi steno, zdaj je že povsem nevažno, pri vratih stoji nekdo in ju poželjivega molka opazuje in od njega se širi neskončno privlačna molčeča groza, nekdo ju opazuje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani