nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Bila je noč in zvezde so bile na nebu, je mislila na, na travnata ležišča, na opojne noči, ki so bile za njima. Bila je lačna, ljubezen vseeno ne nasiti dovolj človeka, kruh in voda pa le toliko, da ne umre, skušala je potoniti v sen z mislijo nanj, na čudno reč, ki se je prebudila v njej, v telesu in v duši, v vsem prostoru okrog nje, tudi če je bila zaprta ob kruhu in vodi in četudi jo je čakalo nekakšno zaslišanje in odločitev gospodov, kaj bojo storili z njo, kaj bojo storili z njim, z obema skupaj. Kazen s kruhom in vodo, ki že traja, ali izgon iz romarske bratovščine, nemara javna graja, izpostavitev pred vsemi, nič ji ni moglo preprečiti, da ne bi v vsem telesu, v sleherni misli čutila, kar je prvič in tako močno doživela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani