nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Iz pogledov pred cerkvijo, iz nasmehov, ki so se dogajali za njenim hrbtom, iz nenadnega moškega krohota pri mlatenju žita, iz zvenečega smeha poročenih žensk, ki so sedele za praznično pogrnjeno mizo s porcelanastimi krožniki v veliki obednici pristave, v potankosti je poznala kretnje, grimase na obrazih, odtenke v govorjenju, ki so bili namenjeni njej, njenemu vse bolj samotnemu, vse bližjemu tridesetemu letu. Vedela je za ta posmeh, včasih je v svoji sobi jokala. Morda bi bilo laže, ko bi se ji lahko solze ulile pred kom drugim, ampak ona ni imela nikogar, da bi se zjokala pred njim in se potem, ko bi si solze obrisala, z njim tudi smejala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani