nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Dékle in kuharica so se ji spočetka skrivaj posmehovale: le zakaj se posti, saj je znano, da nima nobenega greha. Čutila je ta posmeh, dobro je imela razvite občutke za posmehovanje, bolj ko se je bližala tridesetemu letu bolj se ji je ta že skoraj telesni čut razvijal. Iz pogledov pred cerkvijo, iz nasmehov, ki so se dogajali za njenim hrbtom, iz nenadnega moškega krohota pri mlatenju žita, iz zvenečega smeha poročenih žensk, ki so sedele za praznično pogrnjeno mizo s porcelanastimi krožniki v veliki obednici pristave, v potankosti je poznala kretnje, grimase na obrazih, odtenke v govorjenju, ki so bili namenjeni njej, njenemu vse bolj samotnemu, vse bližjemu tridesetemu letu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani