nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Proti večeru so zavili s ceste v hrib proti osamljeni kmetiji, tam bi utrujeni popotniki pri dobrih ljudeh prenočili. Velika utrujenost je legla nanje, čeprav je kos poti jezdila, so ji veke padale čez oči, spanje na obronku gozda je bilo kratko, z lepimi sanjami sicer, a kratko, je držal mulo za povodec in jo včasih jezno pocukal, tudi njej se ni več ljubilo hoditi, Še zlasti ne v takšen hrib, pes se je vlekel daleč zadaj. Ko so prišli blizu, so hitro spoznali, da je hiša zapuščena, ljudje so zdavnaj odšli od tod, bolezen ali dolgovi, vojska ali revščina, streha je bila na slemenu nekoliko ugreznjena, še ena zima in stali bodo samo še zidovi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani